Za vas smo ob zaključku 3. flajštra za dušo: S kot spodbude pripravili odgovore na vprašanja, ki ste jih zastavili na dogodku. Na vprašanja je za vas odgovarjala mag. psihologije, Vesna Ambrož, gostja dogodka Flajšter za dušo: S kot SPODBUDE.

1. S katerimi strategijami si lahko izboljšamo samopodobo in pričnemo ceniti svoje telo ter se nehamo obremenjevati z drugimi?

Vse našteto so precej pogoste težave, s katerimi se srečujemo posamezniki. Pogledali bi si jih po vrsti. Prvo naslovimo dve konkretni tehniki, kako lahko okrepimo samozavest in izboljšamo predstavo o samem sebi:

1. Čim večkrat stopi iz svoje cone udobja in prostovoljno zakorakaj v tisto smer, kamor te je strah iti. To pomeni da počni stvari, ki bi jih rad/-a počela tudi če ti vzbujajo tesnobo, tudi če nisi ravno siguren/-a in tudi če je pot neznana. Morda si si vedno želel/-a zakorakati v svojo samostojno podjetniško pot, javno nastopati, odpreti svoj masažni studio, se vpisati na zahtevno fakulteto ipd., a je prisoten strah in tesnoba, ki te drži nazaj. Pojavljajo se dvomi »pa kdo sem jaz, da bom …?«, »kaj pa, če se bo zgodilo …«, »ali sem dovolj kompetenten/-a?«, »dovolj pameten/-a?«, »dovolj dober/-a?«. Zavedati se moramo, da bomo vsi večino življenjsko prelomnih trenutkov izkusili s prisotnostjo strahu, dvomov in tesnobe. In to je OK. Zato reci priložnostim DA, četudi ti že ob misli nanje poskoči srce. Stopi iz svoje cone udobja, ker te samo tam čaka rast. Ko se boš s situacijo soočal/-a, boš ugotovila, da si jo tudi preživela. In naslednjič bo lažje. In naslednjič še lažje. Ob tem pa se bo krepil tudi občutek poguma, samozavesti in zaupanja vase.
2. Za negativne misli išči protidokaze. Vsak izmed nas ima kdaj negativne misli o sebi. To je normalno. Težava postane, če nas te misli začnejo obremenjevati in postanejo preveč intenzivne in pogoste. Kot primer vzemimo, da te prešine misel  »na meni ni nič lepega«. Poskušaj za to misel najti protidokaze, ki jim verjameš. Vprašaj se, je to 100% res? Ali res na meni ni niti ene same lepe stvari? Ali obstaja 10 % ali pa 1% možnosti, da je na meni tudi nekaj, kar je vsaj OK? Morda ugotoviš, da so kar OK tvoje pegice in skodrani lasje.
   Vsakič naslednjič, ko se pri tebi znova pojavi ta negativna misel,  imaš že pripravljena dva protidokaza, ki ju lahko rečeš tistemu negativnemu notranjemu glasu nazaj. S ponovitvami se bo ta negativna misel utišala.

Svoje telo lahko pričneš bolj ceniti na način, da se vprašaš: »Kaj mi moje telo omogoča?« in ne kako izgleda. Morda ti niso všeč tvoje noge, a vendarle ti tvoje noge, točno takšne kakor so, omogočajo, da greš na sprehod s svojo psičko, da potuješ, se loviš s svojim malčkom po terasi ali pa da plešeš s svojim partnerjem/partnerko. Enako lahko storiš za vse preostale dele telesa, ki ti niso všeč.
Hitro boš ugotovil/-a, da nisi samo obešalnik za oblačila ali kos mesa. Da nisi predmet, ki bi ga lahko obsojal/-a, vrednotila ti ali kdo drug. Šteje to, kar ti telo omogoča, da izkusiš v tem svetu. Telo te podpira pri raziskovanju užitkov in novih doživetij.

In kako se lahko nehamo obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi o nas? To je kar težka naloga, saj smo ljudje socialna bitja in smo skozi evolucijo preživeli na način, da smo bili del skupine, da smo vanjo spadali, pripadali. Na ta način smo ostali varni in živi. Dandanes nam lahko takšno delovanje in naravnanost »nagaja« in nam ne služi več v tolikšni meri.
Pomagaš si lahko z latinskim izrekom memento mori, ki pomeni »spomni se svoje smrti« ali »spomni se svoje minljivosti«. To, da bomo vsi enkrat umrli in da se tvoj čas izteka z vsakim dnevom, vsako sekundo tega življenja, ti naj dá pogum, hrabrost, da v svojem življenju počneš točno to kar si TI želiš, ne kar si želijo drugi. Memento mori nam ponudi tudi perspektivo, kaj je zares pomembno v našem življenju in kaj so stvari, za katere se ni vredno sekirati. Večkrat smo tako zapleteni v svoje misli, skrbi, kaj si mislijo drugi ali pa kako bomo izvedli neko dejavnost (beri odpisali izpit, izvedli predstavitev …), da čisto pozabimo, da je to NIČ v primerjavi s celotnim vesoljem, z našim življenjem, ki se nam praktično vsak dan izteka. To nam da tudi pogum, da smo iskreni, odkriti, tudi kadar nam je neugodno nekaj povedati, a je prav da to izpostavimo; da z bližnjimi, s partnerjem odpiramo iskrene pogovore za to da vajin problem čim prej rešita, da ne zapravljata dragocenega časa z hladnim ignoriranjem in odmikom ki ne služi nobenemu izmed vaju, pomagam nam da podamo svoje mnenje, da se postavimo zase in za druge, da si vzamemo čas za ljudi, ki jih imamo radi in nam veliko pomenijo.

2. Kako obvladati jezo v medosebnih odnosih?

V medosebnih, predvsem partnerskih odnosih, se velikokrat pojavljajo občutki jeze, frustracije, ki izzovejo provokacije, prepire, obsojanja, kritike, zamere…

Poglejmo si Gottmanove štiri jezdece apokalipse – to so štirje načini komunikacije, ki, na podlagi znanstvenih študij, ob pogostem pojavljanju povečujejo tveganje za razhod para oziroma ločitev.

1. kritika. »A že spet si na kavču?« »Zakaj ti nikoli ne narediš tega, kar rečem?«, »Zakaj vedno delaš nekaj po svoje?«, »zakaj si tak«, »kaj je s tabo narobe?«. Gre za kritiziranje partnerjeve osebnosti in uporabo ekstremov, kot so ti vedno in ti nikoli.
Antidot ali zdravilo temu komuniciranju je izražanje naših pravih želja preko uporabe jaz stavkov:
»Kadar (neželeno vedenje),  me to (čustvo), ker mi daje občutek, da ______. Veliko bi mi pomenilo, če (kaj naj partner naredi, da vam bo lažje).
Konkreten primer:
»Kadar si na telefonu, ko se pogovarjam s tabo me to res prizadane, ker mi daje občutek, da je vsebina na socialnih omrežjih pomembnejša kot jaz. Res bi mi veliko pomenilo, če bi si lahko vzel 10 minut za pogovor z mano«.

2. prezir. Prezir je tisti pogled partnerja, ki te razvrednoti, pomanjša, ti pove »ti si nič«. Izraža se v sarkazmu, posmehovanju, cinizmu, z vzdevki, agresivnim.
Antidot je vaja spoštljivega odnosa – iskren poskus hvaležnosti in cenjenja partnerja. Uporaba besed hvala, prosim, prepoznavanje, ko partner naredi kaj dobrega. Povemo, zakaj nam je bilo všeč nekaj, kar je naredil dobro.

3. obrambno vedenje. »Ne, TI si tista, ki v resnici to dela!«, »Ti si kriva ravno toliko kot jaz«, »Zakaj pa ti nisi tega naredila, če si vedela …« »to sem naredil samo zato, ker …«. Ko nas partner kritizira, lahko takoj obranimo naša vedenja ali besede. Lahko tudi pretirano igramo žrtev. To samo potencira prepir. Antidot je prevzem odgovornosti za naše vedenje ali za del nastale težave. Na primer: »Tokrat sem res zafrknil. Bom pazil, da naslednjič več ne pride do tega.«

4.beg. »Eh pozabi«, ignoriranje, hladna odtegnitev pozornosti, umik, ki se lahko vleče dneve.
Antidot je, da se med konfliktom umaknemo za 10 minut, da se ohladimo in potem pridemo nazaj in nadaljujemo s pogovorom in iskanjem kompromisov.

Največja težava pri takšnih načinih komunikacije je, da se v resnici bojimo izraziti svoje prave želje, hrepenenja, potrebe, čustva. Hrepenenja po povezanosti, bližini, zbližanju, intimnosti, po tem kar sva nekoč bila,  ker se bojimo da bi z ranljivim izražanjem teh želja lahko bili zavrnjeni in grozno prizadeti s strani partnerja. Zato raje napademo, da zaščitimo sami sebe.
Uporabljajte omenjene antidote! 😊

3. Kako obvladati jezo na sploh?

V prvi vrsti je pomembno zavedanje, da je jeza človeško in vsakdanje čustvo. Ni slabo ali negativno čustvo, je pa emocija, s katero je dobro znati upravljati, ker je v primerjavi z ostalimi bolj intenzivna.

Če želimo jezo umiriti v trenutku, je najbolje, da (se):
(1) fizično umaknemo za 10 minut – rečemo »potrebujem čas zase« in se umaknemo iz situacije
(2) zadihamo – vdihnemo skozi nos, tako da se napne trebuh, za sekundo zadržimo dih in opravimo daljši izdih, kot bi pihali svečko. To naredimo štirikrat. Na ta način svoje telo fiziološko pomirimo.
(3) sprostimo ramena, čelo, pesti

Najbrž ste tudi že slišali, da je jeza velikokrat sekundarno čustvo – to pomeni, da maskira drugo, pravo čustvo. Največkrat z jezo v resnici maskiramo žalost, potrtost, razočaranost, bolečino, sram, krivdo.
Pri upravljanju z jezo si lahko torej pomagamo tudi, če na list papirja ali dnevnik zapišemo svoje misli. O čem razmišljamo? Kako se počutimo? Kako je izgledal dogodek, ki nas je razburil? Kaj bi lahko bil povod za našo jezo? Kako smo mi doprinesli k situaciji? Smo tudi mi storili kaj, kar bi lahko naslednjič naredili boljše, lepše? S pomočjo teh vprašanj se lahko dokopljemo do naših resničnih občutkov in začnemo reševati tisto »tapravo« težavo.

4. Kako pomagati prijateljici, ki nima več volje do življenja in misli samo na najslabše?
Kako navdušiti najstnika, ki se sam zaveda tesnobe (mogoče že depresije) in to tudi priznava, vendar zavrača pomoč?

Ko opažamo, da je nekdo v stiski je najpomembnejše kar lahko naredimo to, da osebi dajemo vedeti, da smo na razpolago za pogovor. Da bomo prisluhnili.
Lahko uporabimo vprašanja ali stavke kot so: »Lahko mi poveš kaj te teži«, »Tukaj sem zate«, »povej mi, kaj lahko storim, da ti bo lažje?«, »lahko jaz kako pomagam?«.
Če se oseba odpre za pogovor, ji zastavljajte odprta vprašanja, ki se začnejo na kako in kdaj: »Kako si se takrat počutila?«, »kdaj se je to začelo?«, »kako so se stvari odvijale?«, »kdaj je bilo najhuje?«, »kako si pomagaš zdaj?«. Ne uporabljajte stavkov kot so »čas zaceli rane«, »lahko bi bilo še huje«, »saj bo«, »misli pozitivneje«. S tem razvrednotite doživljanje osebe.

Če vidite, da se je oseba zelo spremenila, da ni več takšna kakor je bila in da jo to ovira v vsakdanjem življenju, jo opolnomočite, da si poišče strokovno pomoč. Lahko ji priporočate kakšne brezplačne telefone v stiski ali pa pogovor s strokovnjakom s področja duševnega zdravja, ki bi ji lahko pri njenih stiskah bolje pomagal (obisk družinskega zdravnika za napotnico, obisk centra za krepitev zdravja, obisk centra za duševno zdravje …).

Dobro je tudi zavedanje, da več kot to, da smo tam za osebo, ji nudimo podporo in dajemo vedeti, da smo na razpolago za pogovor, težko storimo. Ker to, kaj bo oseba naredila in ali bo sprejela našo pomoč ni v naši kontroli. Včasih storimo vse, kar je v naši moči, a če oseba ni pripravljena seči v roko po pomoč, se tukaj naše zmožnosti končajo.