V soboto, 9. 9. 2017, smo v MSR organizirali kolesarsko turo. Za cilj smo si zadali Grossglockner oz. Veliki klek, katerega alpska cesta predstavlja ne le enega najtežjih in najdaljših vzponov, pač pa tudi sinonim za čudovito alpsko pokrajino z lepimi razgledi. Vse to je napovedovalo nepozabno doživetje. In res je bilo tako.

Na turo se nas je prijavilo 5 interesentov. Vsi smo so cel teden najprej podrobno spremljali vremensko napoved, poleg tega, da smo se seveda tudi po svojih najboljših močeh pripravljali na kolesarske vzpone. Vremenska napoved je bila sprva bolj neugodna, napovedan je bil dež, veter in mraz, vendar nas to ni prestrašilo. Odločili smo se, da gremo, pa če koli dov padajo. Smo pa sprejeli nekaj preventivnih ukrepov, med katerimi je bil najbolj boleč tisti, da je štart zaradi boljše vremenske napovedi v zgodnjih urah napovedan za ob 4.30 zjutraj.

Zvečer smo kolesa naložili v naš tovorni kombi, jih dobro pritrdili, da se ne bi kateremu kaj storili in se nabasali s kalorijami, ki jih bomo potrebovali naslednji dan. Ko so najbolj vzdržljivi na Prevaljah odhajali iz jesenskih srečanj in iskali še zadnji kebab pred spanjem, se je MSR odprava že vozila proti Holmcu in nato dalje po avstrijski Koroški. Lepa pokrajina in dobra družba je pomenila, da je pot do Heiligenblutt-a minila kot bi trenil.

Začeli smo z oblačenjem v kolesarska oblačila in zaužili še zadnji cukr za na pot. Ta se je nemudoma začela vzpenjati, tako, da se je takoj začelo zares. Pot se je nato ves čas vzpenjala, leve in desne serpentine so si sledile kot po tekočem traku, vmes pa se je razprostiral pogled na mogočne okoliške vrhove, ki so bili sicer v večini pokriti z oblaki. Na poti smo prečili tudi blagajno, na kateri se pobira kar žlahtna cestnina za avtobuse, avtomobile in motorje. Sploh slednjih je na cesti precej, saj je ta pravi raj tudi za motoriste. Medtem smo MSR-jevci kot eni redkih predstavnikov prevoznega sredstva na lastno energijo prišli do krožišča, na katerem smo se razdelili. Trije so pot nadaljevali do Kaiser Franz-Joseph Höhe na levo, dva pa sta se odcepila desno na Füscher Törl in naprej do Edelweisspitze, od koder se je zaradi jasnega vremena razprostiral čudovit razgled, med drugim tudi na Grossglockner.

Na koncu smo se vsi dobili v velikem objektu na Kaiser Franz-Joseph Höhe na nadmorski višini 2370 m. Prav vsi smo bili navdušeni in si izmenjavali svoje občutke, doživetja, užitke in tudi borbo, ki smo jo izkazali s kolesarjenjem v različne štajge. Najprej smo spili nekaj toplih napitkov, nato pa si še privoščili prijetno kosilo. Čas je ob pogovoru in zadovoljstvu hitro minil, in prišel je čas, da se spustimo nazaj v dolino. Tudi tu je šlo za poseben užitek, saj MSR odprava ni vajena tako čudovitih cest, na katerih ti ne bi bilo treba paziti na luknje v asfaltu, ostre in nepregledne ovinke ter se lahko nasploh z veseljem in užitkom spustiš navzdol. Praktično smo že sprejeli sklep, da če na Koroškem ne bomo kmalu dobili hitre ceste, bomo od države hotli še kakšno takšno cesto.

Na koncu smo se usedli še na gang klasične avstrijske gostilne in nazdravili lepemu dnevu. Pot nazaj je nato minila enako hitro, pri čemer je pomembno predvsem to, da neko podobno turo ponovimo tudi naslednje leto.